Sajenje

Sredino jutro se je pričelo z zborom ob 8:10 uri. Ker so švedski fazani bili še novi v pojmu sajenje sadik sva s kolegom uvodno uro lahko preskočila, in sicer tako, da sva prepeljala nekaj novih fur z forwarderskim simulatorjem preden smo se naložili v kombi in odšli. Med potjo so učenci zelo pametno ukanili profesorja saj je nekaj fantičkov bojda pozabilo svojo pijačo v šoli tako, da smo se morali ustaviti še v enem supermarketu da so si nakupili nekaj za pit. Ker je profesor z minikombijem, ki je imel zadaj pripeto še prikolico zapeljal na parking z enim vhodom je, ko je parkiral zgleda pozabil, da naše prevozno sredstvo ni dolgo kot mini cooper ampak vsaj trikrat večje smo zaparkirali pol parkirišča in ker je bilo parkirišče tako ozko in naš šofer ne vešč v rikvercanju s prikolico smo se s parkirišča umaknili z veliko težavami. No ko smo odpravili s problemi s parkiranjem so se vrnili ti nabriti fantički iz štacune z.. Milnimi mehurčki. Ja. Majstri so nasrali profesorja da jim je vstavil v trgovini, da so šli lahko kupit milne mehurčke tako, da jih je bil cel avtobus poln.. Ni jim zameriti bilo je veliko smeha.. Je bilo pa za naju s kolegom toliko manj smeha pri sajenju. Zgleda da jih v osnovnih šolah ne učijo razdalj med osebami, saj so se navodilu, da mora biti med eno in drugo sadiko max. 1m izognili za kar kakšen meter več, tako da sva morala pretežno popravljat za njimi. Ni bilo težko, saj sva bila daleč okoli sama, si lepo na telefon prižgala en miks domačih viž, in tako nama je pokojni Brendi cel dan lepo prepeval. Po vrnitvi domov se nama je profesor praktičnega pouka lepo zahvalil in rekel, da se na tistem mestu, kjer sva midva delala čez nekaj desetletij nadeja lepo urejenega gozdička. Ni kaj. Balkanci znamo ..