ponedeljek, 04. maj 2015

Mama prihajam domov

In vendarle je sledil povratek v Slovenijo. Naslednji dan sva bila oba utrujena od pešačenja prejšnjega dne, tako da sva odšla na kosilo v McDonalds, pogledati na glavni štacijon za vlake in čakala odhod. Od hotela sva se odpravila nekaj pred 2. uro saj sva hotela avion ujeti za ziher. Ziheraštvu nama je bil naklonjen tudi avion saj je imel 20 minutno zamudo. Švedskega zamujanja sva se že kar malo privadila. No čas je hitro minil in tako smo se usidrali na Lufthanso in se odpeljali na 2 in pol urno pot proti Zurichu. Kot vsak gost prestižnega letala sva tudi midva dobila na avionu nekaj podobnega pizza bureku in švoh pivo, vendar glih tapravo da se je lepo zaspalo.. Pri pristanku smo imeli nekaj težav, bodisi zaradi vetra, ali morda kašne plastike spet na cestišču, kaj pa vem, tako da smo morali iti pristat še enkrat. K sreči se je pilot v drugo rundo uspešno izognil nevšečnostim in pristali smo gladko. Na letališču sva do konca pojedla najino malico in se počasi odpravila proti najinemu terminalu za v Ljubljano. Let je trajal 45 minut. Na letališču so naju oba pričakali naši najdražji in tako se je počasi zaključil 3 tedenski izlet na sam vrh evrope.
Ko so naju vprašali, po čem si bomo zapomnili švedsko, oz po čem je švedska znana. Najin prvi odziv je sigurno: Masivne količine krompirja, brusnična marmelada, ki jo jejo tako rekoč povsod, švoh kava, in pa ljudje, ki jim vse dol visi. Če je tabla za omejitev 70, policajev itak ni, tako da se gre komot 120, če je parking bolj ozek, nikjer ne piše, da mini bus z prikolico ne sme jit noter in zaparkirati pol parkinga. To in še ostalih mnogo prigod, ki bodo nama in profesorici Tadeji za vedno ostali v spominu.
Zahvaljujeva se vsem, ki ste brali blog in, da ste se kdaj nasmejali našim prigodam.
Se slišimo z naslednje izmenjave
Aljaž & Andraž.

Nazaj v Stockholm

Predzadnji dan sva se vrnila v Stockholm. Na vlaku, se je spalo lepo tako da sva do Stockholma prišla spočita. Nastanila sva se v hotelu in nato odšla na konkretno pico po zasluženem dnevu. Vsa do vrha nakipana s hrano sva se vrnila v hotel malo počit. Ob 6 je sledila free sauna. Po dolgem prepričevanju je Aljaž le podlegel prepričevanju in tako sva oba odšla pogledat švedsko savno. Ko se usedeva noter ni bilo pretirane vročine. Običajna poletna klima nama je bila hitro sumljiva tako, da sva na kamenje zlila dober liter oz. dva vode iz kanistra, ki je bil tam napravljen za "pojačat" ozračje. Ker po dveh litrih zlite vode se ozračje ni dosti spremenilo sva kot balkanca malo pošlatala komande na zunanji strani savne in kaj kmalu je notri pohajcalo kar konkretno oz. kakor bi rekli angleži "When the hell breaks loose". Dva litra vode na kamenjah se je kar poznalo. Tudi peč je kar nekaj stokala in pokala, tako da sva bila oba že v skrbeh, da ne bo se kej užgalo oz. eksplodiralo. Sledilo je to, da je iz peči začela teči voda in najina skrb je postala še večja. Ampak preživela sva. Aljaž je ušel, ko je bilo nekaj čez 60 stopinj, Andraž pa malo pred 80. Ko sva stopila ven sva se oba počutila kot meso "izpod peke", ko sva stopila pod mrzel tuš pa kot da bi naredila "Ice bucket challenge". Zvečer sva šla malo pogledat kresove, ki naj bi jih bilo po vsem Stockholmu polno, a videla nisva nobenega, tako da sva odšla samo na eno ali dve, tri pijače v Hard Rock Cafe in spat.

Sreda

V sredo kljub temu, da pouka nisva imela sva ustala ob rani uri, da sva na malico zamudila samo 15 minut. Po hitri malici, sva se vrnila v sobe.. Eden od naju je izdelal predstavitev cele Slovenije, drugi je šel pa sprintat neke liste, ki sva jih potrebovala za drugi dan v Stockholmu. Predstavitve so se nama začele ob 10 in 10 minut. Šolska knjižnica naj bi se odprla pa že zgodaj zjutraj, samo je knjižničarka se zgubila nekam in je rekla, da pride ob 10:00 uri. Medtem, ko je Andraž čakal na knjižničarko se je Aljaž matral z predstavitvijo. In vsi vemo, kaj se zgodi če se nekomu nekaj mudi.. Ja računalnik crkne. Tako se je zgodilo tudi nama, tako da je obema delalo malo 5, 6 če bova uspela sprintat oz. naredit predstavitev. Kot ponavadi se je vse rešilo in predstavitve sva uspešno izpeljala. Švedi so v 15 minut dolgi predstavitvi spoznali lokacijo slovenije, postojnsko jamo, lipico, bled in nekaj slovenskih športnikov. Ko sva zaključila predstavitve so naju iz razreda pospremili s stoječimi ovacijami. In tako se je dan počasi začel iztekati. Sledil je še filmski maraton in večerni obred. Naslednji dan odhod v Stockholm.

Farmer torek

Torej 3 dni pred koncem izmenjave smo zadnjič nekaj počela na šolski kmetiji. Ker sva bila oba fascinirana nad (tokrat) jeklenimi konjički so naju seveda utaknili tudi vanje. Z dijaki 1. letnika smo sedli v traktor in odšli. Eden od naju je sedel v traktorju z branami in eden v traktorju, ki je metal gnojilo. Žal je pri slednjemu nekaj GPS sabotiral cel proces, za to je moral aljaž kar nekaj časa preživeti na burji, ki je bila le stopinjico ali dve nad lediščem in je rekel, da je skoraj zmrznil.. No Andraž ni bil na nič kaj boljšem položaju. Oblečen do vratu zelo na debelo je sedel v traktorju, njegov švedski kolega pa : oblečen v kratke rokave, klima do full-a in še obe šipi je odprl, da je bil lep prepih, tako da je tudi on skoraj živ zmrznil.. Po malici sva na srečo imela prosto, za to da bova naredila predstavitev za drugi dan in da se še malo poučiva.. Niti zvezki niti predstavitve niso dobili nič pozornosti tisti dan. Popoldan smo odšli plezati na umetno plezalno steno v Linkoping. Plezala sva kot spider man-a tako da naju je glavni pohvalil kot dobra plezalca. Zgodilo se ni nič posebnega razen to, da se nama je obema zgodilo, da ko sva bila na pol poti do vrha naju je nekaj zelo začelo vlečt proti tlom.. Ker nama ni bilo jasno kaj se dogaja sva možakarju na trdnih tleh zavpila kaj dela, da naju neki dol vleče. Ja pozabila sva odpeti karabin in ker špaga za varovanje ni bila dovolj dolga sva morala še par korakov se spustit proti tlom, da smo karabinčke odpeli, in nadaljevali vzpon. Z rokami do tal smo se vrnili v dom okoli 7 ure. Sledil je klasični večerni obred z francosko baguetto in domačim špehom. Klasika.

Zadni ponedeljek

Pondeljek se je nama obema dan zacel zelo zgodaj.. ob 5 ko sva se zbudila sva nahitro spakirala opremo in odsla na prakticni del izmenjave k delodajalcu. Ze na avtobusni postaji naju je prijel strah saj je lokalni avtobus zamujal in nama se je mudilo na vlak.. kljub vsem zamikom sva na cilj prispela pravocasno. S cistilnimi zagami smo cistili drevje pod daljnovodi. Umes smo meli pavzo dvakrat in trikrat se premestili na novo lokacijo tako da delo ni bilo tezko. In se za to sva na koncu dneva dobila zasluzeno placilo.. stric je rekel da bo za sladoled.. domov sva se vrnila okoli 6 ure zvecer.