ponedeljek, 04. maj 2015

Mama prihajam domov

In vendarle je sledil povratek v Slovenijo. Naslednji dan sva bila oba utrujena od pešačenja prejšnjega dne, tako da sva odšla na kosilo v McDonalds, pogledati na glavni štacijon za vlake in čakala odhod. Od hotela sva se odpravila nekaj pred 2. uro saj sva hotela avion ujeti za ziher. Ziheraštvu nama je bil naklonjen tudi avion saj je imel 20 minutno zamudo. Švedskega zamujanja sva se že kar malo privadila. No čas je hitro minil in tako smo se usidrali na Lufthanso in se odpeljali na 2 in pol urno pot proti Zurichu. Kot vsak gost prestižnega letala sva tudi midva dobila na avionu nekaj podobnega pizza bureku in švoh pivo, vendar glih tapravo da se je lepo zaspalo.. Pri pristanku smo imeli nekaj težav, bodisi zaradi vetra, ali morda kašne plastike spet na cestišču, kaj pa vem, tako da smo morali iti pristat še enkrat. K sreči se je pilot v drugo rundo uspešno izognil nevšečnostim in pristali smo gladko. Na letališču sva do konca pojedla najino malico in se počasi odpravila proti najinemu terminalu za v Ljubljano. Let je trajal 45 minut. Na letališču so naju oba pričakali naši najdražji in tako se je počasi zaključil 3 tedenski izlet na sam vrh evrope.
Ko so naju vprašali, po čem si bomo zapomnili švedsko, oz po čem je švedska znana. Najin prvi odziv je sigurno: Masivne količine krompirja, brusnična marmelada, ki jo jejo tako rekoč povsod, švoh kava, in pa ljudje, ki jim vse dol visi. Če je tabla za omejitev 70, policajev itak ni, tako da se gre komot 120, če je parking bolj ozek, nikjer ne piše, da mini bus z prikolico ne sme jit noter in zaparkirati pol parkinga. To in še ostalih mnogo prigod, ki bodo nama in profesorici Tadeji za vedno ostali v spominu.
Zahvaljujeva se vsem, ki ste brali blog in, da ste se kdaj nasmejali našim prigodam.
Se slišimo z naslednje izmenjave
Aljaž & Andraž.

Ni komentarjev:

Objava komentarja