ponedeljek, 04. maj 2015

Mama prihajam domov

In vendarle je sledil povratek v Slovenijo. Naslednji dan sva bila oba utrujena od pešačenja prejšnjega dne, tako da sva odšla na kosilo v McDonalds, pogledati na glavni štacijon za vlake in čakala odhod. Od hotela sva se odpravila nekaj pred 2. uro saj sva hotela avion ujeti za ziher. Ziheraštvu nama je bil naklonjen tudi avion saj je imel 20 minutno zamudo. Švedskega zamujanja sva se že kar malo privadila. No čas je hitro minil in tako smo se usidrali na Lufthanso in se odpeljali na 2 in pol urno pot proti Zurichu. Kot vsak gost prestižnega letala sva tudi midva dobila na avionu nekaj podobnega pizza bureku in švoh pivo, vendar glih tapravo da se je lepo zaspalo.. Pri pristanku smo imeli nekaj težav, bodisi zaradi vetra, ali morda kašne plastike spet na cestišču, kaj pa vem, tako da smo morali iti pristat še enkrat. K sreči se je pilot v drugo rundo uspešno izognil nevšečnostim in pristali smo gladko. Na letališču sva do konca pojedla najino malico in se počasi odpravila proti najinemu terminalu za v Ljubljano. Let je trajal 45 minut. Na letališču so naju oba pričakali naši najdražji in tako se je počasi zaključil 3 tedenski izlet na sam vrh evrope.
Ko so naju vprašali, po čem si bomo zapomnili švedsko, oz po čem je švedska znana. Najin prvi odziv je sigurno: Masivne količine krompirja, brusnična marmelada, ki jo jejo tako rekoč povsod, švoh kava, in pa ljudje, ki jim vse dol visi. Če je tabla za omejitev 70, policajev itak ni, tako da se gre komot 120, če je parking bolj ozek, nikjer ne piše, da mini bus z prikolico ne sme jit noter in zaparkirati pol parkinga. To in še ostalih mnogo prigod, ki bodo nama in profesorici Tadeji za vedno ostali v spominu.
Zahvaljujeva se vsem, ki ste brali blog in, da ste se kdaj nasmejali našim prigodam.
Se slišimo z naslednje izmenjave
Aljaž & Andraž.

Nazaj v Stockholm

Predzadnji dan sva se vrnila v Stockholm. Na vlaku, se je spalo lepo tako da sva do Stockholma prišla spočita. Nastanila sva se v hotelu in nato odšla na konkretno pico po zasluženem dnevu. Vsa do vrha nakipana s hrano sva se vrnila v hotel malo počit. Ob 6 je sledila free sauna. Po dolgem prepričevanju je Aljaž le podlegel prepričevanju in tako sva oba odšla pogledat švedsko savno. Ko se usedeva noter ni bilo pretirane vročine. Običajna poletna klima nama je bila hitro sumljiva tako, da sva na kamenje zlila dober liter oz. dva vode iz kanistra, ki je bil tam napravljen za "pojačat" ozračje. Ker po dveh litrih zlite vode se ozračje ni dosti spremenilo sva kot balkanca malo pošlatala komande na zunanji strani savne in kaj kmalu je notri pohajcalo kar konkretno oz. kakor bi rekli angleži "When the hell breaks loose". Dva litra vode na kamenjah se je kar poznalo. Tudi peč je kar nekaj stokala in pokala, tako da sva bila oba že v skrbeh, da ne bo se kej užgalo oz. eksplodiralo. Sledilo je to, da je iz peči začela teči voda in najina skrb je postala še večja. Ampak preživela sva. Aljaž je ušel, ko je bilo nekaj čez 60 stopinj, Andraž pa malo pred 80. Ko sva stopila ven sva se oba počutila kot meso "izpod peke", ko sva stopila pod mrzel tuš pa kot da bi naredila "Ice bucket challenge". Zvečer sva šla malo pogledat kresove, ki naj bi jih bilo po vsem Stockholmu polno, a videla nisva nobenega, tako da sva odšla samo na eno ali dve, tri pijače v Hard Rock Cafe in spat.

Sreda

V sredo kljub temu, da pouka nisva imela sva ustala ob rani uri, da sva na malico zamudila samo 15 minut. Po hitri malici, sva se vrnila v sobe.. Eden od naju je izdelal predstavitev cele Slovenije, drugi je šel pa sprintat neke liste, ki sva jih potrebovala za drugi dan v Stockholmu. Predstavitve so se nama začele ob 10 in 10 minut. Šolska knjižnica naj bi se odprla pa že zgodaj zjutraj, samo je knjižničarka se zgubila nekam in je rekla, da pride ob 10:00 uri. Medtem, ko je Andraž čakal na knjižničarko se je Aljaž matral z predstavitvijo. In vsi vemo, kaj se zgodi če se nekomu nekaj mudi.. Ja računalnik crkne. Tako se je zgodilo tudi nama, tako da je obema delalo malo 5, 6 če bova uspela sprintat oz. naredit predstavitev. Kot ponavadi se je vse rešilo in predstavitve sva uspešno izpeljala. Švedi so v 15 minut dolgi predstavitvi spoznali lokacijo slovenije, postojnsko jamo, lipico, bled in nekaj slovenskih športnikov. Ko sva zaključila predstavitve so naju iz razreda pospremili s stoječimi ovacijami. In tako se je dan počasi začel iztekati. Sledil je še filmski maraton in večerni obred. Naslednji dan odhod v Stockholm.

Farmer torek

Torej 3 dni pred koncem izmenjave smo zadnjič nekaj počela na šolski kmetiji. Ker sva bila oba fascinirana nad (tokrat) jeklenimi konjički so naju seveda utaknili tudi vanje. Z dijaki 1. letnika smo sedli v traktor in odšli. Eden od naju je sedel v traktorju z branami in eden v traktorju, ki je metal gnojilo. Žal je pri slednjemu nekaj GPS sabotiral cel proces, za to je moral aljaž kar nekaj časa preživeti na burji, ki je bila le stopinjico ali dve nad lediščem in je rekel, da je skoraj zmrznil.. No Andraž ni bil na nič kaj boljšem položaju. Oblečen do vratu zelo na debelo je sedel v traktorju, njegov švedski kolega pa : oblečen v kratke rokave, klima do full-a in še obe šipi je odprl, da je bil lep prepih, tako da je tudi on skoraj živ zmrznil.. Po malici sva na srečo imela prosto, za to da bova naredila predstavitev za drugi dan in da se še malo poučiva.. Niti zvezki niti predstavitve niso dobili nič pozornosti tisti dan. Popoldan smo odšli plezati na umetno plezalno steno v Linkoping. Plezala sva kot spider man-a tako da naju je glavni pohvalil kot dobra plezalca. Zgodilo se ni nič posebnega razen to, da se nama je obema zgodilo, da ko sva bila na pol poti do vrha naju je nekaj zelo začelo vlečt proti tlom.. Ker nama ni bilo jasno kaj se dogaja sva možakarju na trdnih tleh zavpila kaj dela, da naju neki dol vleče. Ja pozabila sva odpeti karabin in ker špaga za varovanje ni bila dovolj dolga sva morala še par korakov se spustit proti tlom, da smo karabinčke odpeli, in nadaljevali vzpon. Z rokami do tal smo se vrnili v dom okoli 7 ure. Sledil je klasični večerni obred z francosko baguetto in domačim špehom. Klasika.

Zadni ponedeljek

Pondeljek se je nama obema dan zacel zelo zgodaj.. ob 5 ko sva se zbudila sva nahitro spakirala opremo in odsla na prakticni del izmenjave k delodajalcu. Ze na avtobusni postaji naju je prijel strah saj je lokalni avtobus zamujal in nama se je mudilo na vlak.. kljub vsem zamikom sva na cilj prispela pravocasno. S cistilnimi zagami smo cistili drevje pod daljnovodi. Umes smo meli pavzo dvakrat in trikrat se premestili na novo lokacijo tako da delo ni bilo tezko. In se za to sva na koncu dneva dobila zasluzeno placilo.. stric je rekel da bo za sladoled.. domov sva se vrnila okoli 6 ure zvecer.

ponedeljek, 27. april 2015

Vikendaški blog

Po dolgem času ponovno vzpostavljena zveza z blogom.. Vsem trem zvestim fanom, ki spremljate blog se s kolegom opravičujeva, da ga nisva posodabljala dnevno, vendar ni bilo materiala za pisat..
No petek.
Zjutraj kot ponavadi smo se odpravili na malico. Zdaj že standardna kava, sirovka, en kup šnitk meska ovit v sir, in jabolčni sok. Sledil je izvoz vozila na delovišče. Trajalo je kar nekaj časa da smo pribezljali do forwarderjev, saj smo sproti morali še tankat in eden izmed dijakov je mogel kupit še nekaj za pod zob.. ( Tokrat brez vodnih mehurčkov :(.. ) Spet sva imela možnost te mašine upravljati sama, in bilo je čudovito..
Sobota- Zjutraj sva s kolesi šla prvo po material za kosilo in po kosilu šla še en krog s kolesi.. in tako se je dan zaključil..
Nedelja - Popoldne smo šli z našim glavnim koordinatorjem preizkusit srečo v ribičiji. Po obilnem kosilu v "fensi" restavraciji smo se siti odpravili proti jezeru.. Prvo smo srečo preizkusili v bližnji reku, kjer sva kmalu ugotovila, da drugega kot ene korenine, ki nama je tok orng zagrabla tist trnek, da sva oba vlekla "za vse soude" tko da je na koncu popustil laks in je vse skupaj splavalo po vodi..
Sklonjenih glav sva odpeketala stran od tiste vode proti jezeru kjer sva se lepo zgnezdila na čoln in usekala nekaj urni giro po drugem največjem švedskem jezeru. Ko sva se polna muskelfibra v rokah vrnila s tistim enormnim čolnom za 10 oseb brez ulova. Na to smo popili še eno švedsko domačo kavico in se odpravili proti domu

četrtek, 23. april 2015

Četrtek

Danes se je za naju dan začel že zelo zgodaj. Zjutraj ob 6:00 uri smo štartali proti 200 km oddaljenemu kraju, kjer je bilo tekmovanje s forwarderji. Tekmovanje se je pričelo ob 9:00 uri in do tja naj bi prispeli ob osmih. No ja. Ker smo uzput pobrali še nekaj sotekmovalcev in so ob poti le ti morali jit še enkrat odtočit, se nam je zadnjih nekaj kilometrov pošteno mudilo, in vožnja z mini buskom je bila vse prej kot mirna. Ko smo vendarle prispeli z manjšo zamudo smo polni adrenalina odšli na malico, po malici pa na predavanje. Po uro in pol dolgem predavanju v švedskem jeziku je bila edina stvar, ki sva jo razumela s kolegom, da odmor traja 5 minut in da se dobimo pred vhodom, za tem naj bi sledile zabavne igre. Ko sva prišla pred vhod vsa sproščena in vesela, da bova lahko gledala kako bodo te igre potekale nas je taglavni šefe kar tko razporedil v dve ekipe in ker so bli tisti učenci še manj zainteresirani za sodelovanje v zabavnih igrah kot midva sama, ki sploh nisva vedela kaj bomo počeli saj so večinoma govorili po švedsko je bilo to za naju še večji šok. Prva disciplina je bila vožnja s samokolnico kjer je Andraževa ekipa progo odpeljala brezhibno medtem, ko je pri Aljaževi ekipi nastradal en lesen količek..  Druga disciplina je bila kotaljenje kolesa od forwarderja čez dva hlodička in nazaj. Tudi tukaj se je v Andraževi ekipi našel en mačo ki je zakotalil gumo čez vse 4 hlodičke, žal je pri Aljaževi ekipi bil zadnji hlodiček malo prevelika ovira tako da je nekaj časa minilo preden je guma skočila čez. tretja disciplina je bila navijanje matic na šravfe, kjer smo obe ekipe odlično odpravile z nalogo. Pri zadnji disciplini je bilo treba ekipno z dvemi smučkami kamor smo se "naguzili" vsi člani ekipe odracati do količka in nazaj. od 6 članov ki so progo štartali so nazaj uspešno prišli samo 3-je saj smo potrgali vezi.. s tem se je tekmovanje zaklučilo. Sledilo je tekmovanje s forwarderji, kjer sva občudovala hitrost in natančnost tekmovalcev. Ob štirih popoldne je bila razglasitev rezultatov. Spet švedski govori, bla bla bla, nisva razumela ama baš ništa, kar naenkrat krohot s strani gledalcev, ploskanje, ploskava tudi midva saj spodobi se, če že vsi ploskajo, da ploskava tudi midva. Spet švedski govor najinega spremljevalca, in dobre novice. Andraževa ekipa je zmagala v športnih igrah. Ponosen na zelo velik interes in trud vložen v zmago, kjer je zašravfal eno matico in na štartu pri smučkah skipal na nos celo ekipo čestita vsem ostalim. Nagrada je bila kapa in smučarska maska. Aljaževa ekipa je zasedla drugo mesto. Za nagrado je prejel majico in švedski nož za mazanje masla. Domov smo se vrnili okoli sedmih zvečer.