Dan smo štartali par minut do pol 8 zjutraj. Ja budnice so kar težke tle v skandinaviji in dnevi se kar vlečejo bodisi zaradi polarnega dneva al pa kaj drugega pripomore k temu, da se dremež ponavlja kot za stavo. Po dolgotrajnem prebujanju je sledila malica, ki je bila kot vsak dan skoraj že tradicionalno popestrena z švedsko švoh kavico. Sledilo je nekaj teorije o "clearing saw" in ko je mojster pogruntal da sva midva v teh stvareh že vešča, je najdel perfekten izgovor, da smo šli vsi skupaj nazaj na kavo. Ko smo se vrnili v učilnico smo si žage še pravilno namestili, da ne bi imeli problemov v gozdu in tako se je dopoldanski del zaključil še s kosilom. Za južno so bile palačinke in vsak od naju je konkretno maznil štiri debele šnitke polite z masivnimi količinami švedske marmelade in k sreči, da sva imela še pol ure prosto tako šla v sobo malo počivat. Po počitku smo se odpeljali v 20 km stran oddaljeno delovišče kjer smo teorijo preizkusili v praksi. Bila sva več kot odlična saj za razliko od našega 65 letnega inštruktorja nisva poskušala prerezati nobene skale. Ni mu zameriti saj je malo manj kot starodobnik, naš učitelj prakse Henrik čez par mesecev zapušča Švedsko gozdarsko šolo tako, da se mu že kar malo j... To se je videlo tudi v odhajanju nazaj, saj šolskega kombija ni po švedskih ovinkih nič šparal in kljub vidnim tablam z omejitvijo 70 na uro ga je stisnil proti 120.
Ko smo prišli nazaj nas je naša profesorica razveselila z novico, da bomo šli preizkusiti jahalne konje. Razen Aljaža noben od nas ni prej jahal konja, tako da je bilo vse to precej adrenalinsko. Najprej smo naše mesene konjičke malo pofrizirali in nato osedlali. Ježa je šla vsem dobro od rok saj ni s konja padel noben od nas in tudi konjički se niso preveč utrudili. Za konec smo konje še dobro omili in z mastjo namazali sedla in popoldanski jahalni krožek se je tako zaključil. Mi smo bili veseli, so bile pa malo manj vesele fazanke, ker smo jim sunili glih njihove konje. Nič ne de. Imajo še celo poletje pred seboj za se navadit jahat. Pač niso vsi taki prestižni gostje, da si zrihtajo tako lahek dostop do jahalnice kakor nam je to storila profesorica Tadeja. Po paradi s konji smo vsi šli še na en hiter gosti sok, kot poslovilno pijačo, saj nas jutri vodnica Tadeja zapušča. In tako se je naš dan zaključil kot eden izmed novih polno aktivnih dni izmenjave.
Ni komentarjev:
Objavite komentar