Pravijo da je 8. dan bog ustvaril rock. No pri nas dan ni bil nič kaj rokerski, je bil pa malo bolj drugačen od ostalih. Zaradi odhoda v žago sva s kolegom lahko malo dlje pospala in prijalo je kar konkretno. zbudila sva se okoli osmih in odšla za 8:20 na malico. Po malici smo se z mini busom s Švedskimi fazani odpeljali v dokaj oddaljen kraj Norrkoping. Na poti se je naš glavni švedski koordinator spomnil, da je njegovo kosilo ostalo v zbornici, tako da smo morali se ustavit v trgovini, da si je kupil nekaj za pod zob. To, da s službenim avtom prevozijo rdečo luč nama je tukaj na švedskem že stalnica, tako da teh dokodkov ne bom posebej izpostavljal. Ogled žage je bil zelo zanimiv in oprema s katero delajo tukaj naju je oba zelo fascinirala. Sledil je ogled tovarne papirja, ki naju je prav tako fascinirala. Po vrnitvi nazaj sva planirala obiskati fitnes in simulatorje vendar nama je Hakan sporočil slabo novico, da se soba s simulatorji kmalu zapre in, da bo fitness zaradi prenavljanja cel drug teden zaprt. Da slabih stvari ni bilo ta večer dovolj je poleg vsega razočaranja zaradi simulatorjev in fitnessa še v domu in šolskih prostorih zmankalo štroma, tako da sva rekla da greva raje nekaj pojest. Odločila sva se, da greva na pico k lokalnemu burekmajstru in nisva bila razočarana. Po konkretni večerji sva se odpravila še v trgovino po nekaj osnovnih reči, da bova kuhala čez vikend. ( pašta in neka instant omaka bo več kot odlična ). In ko sva se vrnila se je elektrika že vrnila, tako da sva vsak pogledala še en film in tako zaklučila dan.
Poleg veselega dneva naju je pa že zgodaj zjutraj kot strela z jasnega zadela misel, da je petek. Po enem tednu je našo ludo ekipco zapustila koordinatorka, oseba, ki je opravila največ govora, in članica, ki nama je zrihtala vse te cool zadeve na švedskem. Po hitrem enotedenskem uživanju v Stockholmu in tukaj je kufre spakirala in domov odšla ena in edina najina nadomestna mama Tadeja Premrov. Preostanek ekipe tukaj na Švedskem upa, da sva bila vzdržna in da ste se z nami imeli lepo. Po vseh prigodah z Vami kot ponosno lastnico selfi sticka in lepih slikcah z le to stvarjo, po dolgih junk food turnejah, vsem hypu v Abbinem muzeju, hitrim spancem v forwarderju, eni dobri turci s konjički, in seveda vseh urah krohota in jokajočega smeha misliva, da se vam bo vse to vtisnilo v spomin vsaj toliko kot una plastika na sred avtoceste, zaradi katere, če ne bi bila za volanom spretna blondinka s fru frujem, mogoče vsega tega nebi doživeli.
Uživejte doma midva bova pa tukej.
Lep pozdrav v Slovenijo
Andraž & Aljaž
Ni komentarjev:
Objavite komentar